Težko je biti Slovenec 8. februarja
10.02.2009 avtor aleksanderkovacKot bi bila vsako leto onesnaženost z žveplovim dioksidom še posebej visoka ob tem letnem času; ne morem globoko zadihati, ne da bi šlo na bljuvanje. Horde prepametnih forumašev, blogerjev, zapitih faliranih študentov in želatinastohrbtih novinarjev nas osrečuje z eseji o nevrednosti doktorja Franceta Prešerna. Da je bil pijanec, puščal nezakonske otroke na vsakem vogalu, da je Zdravljica v bistvu himna alkoholu, da imamo milijon pesnikov, ki so mu dorasli … še najbolj boleča brca v fige je postavljanje ubogega jezičnega dohtarja na tehtnico s pesnikom težkih gobic v Materi božji. Nenazadnje, saj mu sam presvitli Svobodni Trg in njegov mrki prerok sporoča, da je ničla; se morda prodaja v razvitih državah v nakladah, primerljivih Harry Potterju? QED.
Leglo Jernejev stori še korak naprej. Treba je transcendirati pregovorno slovensko tugavnost (prosto po uspavalnem pamfletu Delo). In kaj boljšega kot to, če na praznik kulture, ko bi mogoče le lahko ohranili zadnjo trohico dostojanstva, nas Šugman in Škof osrečita z največjim igralskim podnom, ki je že zaščitni znak slovenskih prireditev, s to koreografijo okornih prisiljenih gibov, bizarnih nesproščenih monologov ter groteskoburleske, ki še najbolj spominja na šolsko predstavo zavoda za posebne potrebe? Gre le za tragično usodo igralskega poklica z nizkimi dohodki, ki je prisiljen sprejemati takšne saltomortale v blato za hranjenje lačnih ust? Ali … oh, kako me mrazi ta »ali«.
Dost’ mam tega, vračam rojstni list, dajte mi bušmansko državljanstvo na palmovem listu.
Čestitke nagrajencem, zlasti gospe Štefki Drolc, ki je s čustvenim nagovorom opravičila to chaplinovsko nočno moro.
Sožalje Emofilom, ki so pričakovali kakšen sočen sapramišji škandal. Zadovoljiti so se morali s priznanjem Vojnovićevi knjigi Čefurji raus, ki bo pustila senco dvoma; je šlo za priznanje dobri knjigi ali dobri brci v gonade osovraženim možem v modrem? Prepuščam vam kanček veselja ob lastni interpretaciji.
Počivaj v miru, France, in hvala ti za najverjetneje najboljšo pesniško zbirko vseh časov; s tem mislim na planetu Zemlja, ne v tej dolini Šentflorjanski. Če smem parafrazirati Nietzcheja: Ubogi Prešeren! Ko bi bil zašel vsaj med svinje. Ampak med Slovence! O, ta mojster je videl v zaplankano srce tega legla s sokoljimi očmi.
Krajnc, ti le dobička išeš,
bratov svojih ni ti mar,
kar ti bereš, kar ti pišeš,
more dati gótov d’nar!
Kar ni tuje, zaničuješ,
starih šeg se zgublja sled,
pevcov svojih ne spoštuješ,
za dežele čast si led! -
(F. Prešeren - Elegija svojim rojakom)
Pozdravlja vas
Aleksander Kovač



