Iskrice iz kovačnice

Komaj smo osušili hlipajoče očke po usodnem spoznanju, da ne prednjačimo več po številu olimpijskih kolajn na prebivalca (in smo zdrsnili celo na tretje mesto), že je neustavljivi medijski stroj postregel z novim razodetjem. Jurij Rovan je po legendarnem komentatorju Andreju »hitrostno drkanje, ups, drsanje« Staretu udaril z najbolj nehumanim orožjem za množično uničevanje… H2O.

Po krikih in zahtevah po njegovi glavi na pladnju ter krvi v kozarcu njegovih komentatorskih kolegov sem mislil, da gre vsaj za žvepleno kislino. In kaj je povzročilo ta komentar? Nekaj v slogu, da je bil Rovan po neuspeli kvalifikaciji na Kitajskem očitno le na turističnem izletu. O ha ha. Ti plamenice Atenske soja nevredni huligan ti …

Zaprite kljun!!

Ja, brihtnež, ljudje pod sojem žarometov naj bi se med svojimi petimi minutami slave znali obvladovati, praviš. Ampak predstavljaj si kar sam: po enem samem napornem dnevu s par naduricami ti pride šef povedat, da je tvoj današnji prispevek k slavi firme neuporaben in da škoda, da nisi ostal kar doma? To se nam je primerilo vsem; prav tako vsi dobro poznamo občutek, ki sledi. Omenjenega šefa bi namreč radi zadavili s trakovi lastne kože, ki bi mu jo pred tem z zarjavelim Insalatissime pokrovom strgali iz opičjega obraza.

To povzroči premalo cenjeno trdo delo enega samega dne. Tukaj pa govorimo o letih in letih krvavega znoja, ki te, cenjenega obiskovalca, med žretjem čipsa zavaljenega na kavču med finalom niti malo ne briga. Na omenjenem tronu, obkroženi s čipsom in pivcem, smo vsi briljantni trenerji, selektorji in sodniki. Če zmoreš trenutek poštenosti, pomnoži prej omenjeni nečloveški občutek napram šefu ter ga pomnoži z leti in leti odpovedovanj in bolečin, ki jih nikoli niti od blizu ne boš spoznal.

Pa boš uvidel, da si vsi športniki zaslužijo še eno medaljo: Za potrpežljivost s publiko.

In za konec: Svoboda tiska je vrednota zato, da se svinjarije ne bi pometale pod preprogo, ne pa da vodi nove in nove tarče na oltar foušije za vaše gnile paradižnike.

Pozdravlja vas

Aleksander Kovač

PS: Ta pravi frud ve, kje ima brisačo (D. Adams – Štoparski vodnik po Galaksiji)

Disclaimer: To je dobrohotna kritika.

Gotovo ste že slišali zanj; Marko Kociper je verjetno eden najbolj znanih risarjev stripov po nedosegljivem Mikiju Mustru. In to res dober! Stil je prepoznaven in originalen. V marsikaterem časopisu smo že videli njegove troslične stripčke, v katerih je v svojem originalnem stilu - ozadje vedno prehaja iz prve v zadnjo - zakoličil svoj trademark. Kapo dol. Kot risar je car, ki mu ni para.

Ampak zakaj so tako nepopisno BREZVEZNI ???

Čeprav zadnje čase redko berem časopise, ker so pač prepolni Janeza, Danila in drugega kakaja, sem znova zasledil enega izmed njegovih umotvorov, Umetnik Hubert ali nekaj takega, v kulturni sekciji Dela.

A. Imam občutek, da bova danes sedela v zadnji vrsti, Hubert.
B. Ni problema! Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje.
A. Heh.
B. Keh.

Mislim. W…. t… F?

Marko! Lej, škoda je tvojega ilustratorskega talenta, da ga razvodenjuješ z dialogi, ki še najbolj spominjajo na dadaistično poezijo, še zlasti pa niso duhoviti ali posrečeni. Na kolenih te prosim, najemi si pisca TUDI za te stripke.

Če ste res živeli zadnja leta v amiševski komuni in niste brali nobenega cajtunga, tukaj so vzorci njegovih triptihov:

http://www.ljudmila.org/forum/kociper/malar1.htm

Dialogi gredo ponavadi v stilu

A: Stari, danes sem pa bil.
B: Kje pa??
A: Ja v gostilni!
B: ?!?!!?

Marko, ob tem je še serija Prijatelji (največje uspavalo v zgodovini sedme umetnosti) evforično smešna. Poglej, kakšne fenomenalne stripe si naredil v sodelovanju z drugimi pisci (arhiv na http://www.ljudmila.org/forum/kociper/stripi.htm). Prosim te, pokliči jih znova, ker je mučno brati del časnika, v katerem se ta (sicer res dobro narisana) čuda brez repa in glave nahajajo.

Zagrabi mobi še danes!

Morebitni bodoči fan tvojih triptihov

Aleksander Kovač

Actimel pridno tankam okrog 20 dni in danes imam prehlad epskih razsežnosti. A naj grem nazaj v Najboljšega soseda po tistih 3.25 evrov? Rabim kakšno zdravniško potrdilo ali kaj? Sicer pa, who cares…

Pa ne me imeti za naivneža, saj sem vedel, da bo tako. Tudi tablet za povečanje, um, samozavesti v javnih WC-jih ne kupujem. Ne, draga zgubljena obiskovalka, čeprav jih vrli spammerji tako imenujejo, a dedci si NE primerjamo krepel ob irigiranju pisoarjev, karkoli si že pripovedujete s prismojenimi frendicami. Bežen pogled proti mojemu mednožju je garancija za kovaško kladivo med oči. Ampak nazaj na bolj dostojno temo…

Ne, stvar je fascinantna kot študija kapitalizma in “osveščenih” ljudi za krmilom stvarstva, na kar smo tako ponosni tu na zahodni polobli.
Naredi se študija, kako nategniti ovce. Naredi se ocena, koliko ovc bo na lepem našlo železo v hrbtenicah in prišlo zahtevati svoje. Naredijo se možni scenariji skrivnega zakola čimveč takih ovac… potegne se črta, seštejejo se cifre in Monsieur Jacques-Pisse d’Ollisieur oz. kdorkoli je že direktor Danoneja da svoj blagoslov.

Trik je preprost in genialen hkrati. Garantirano vračilo denarja? Uau, to je pa ziher zakon! Seveda, bistveni del trika je, da se večini ovac (na žalost tudi meni danes .. bentiš, ta pulover je res vroč in pušča mucke vsepovsod .. hmm ) a) ne ljubi b) jim je nerodno priti zahtevat ta drobiž nazaj. Je dobiček? Je. Se splača? Seveda - iz tega prihaja sama beseda “iz-plačati se”. Kapitalizem je globlje vcepljen v samo zgradbo slovenščine, kot ste si mislili, huh? Isti trik, samo na n-to potenco, toda z globljimi posledicami na duši žrtev, smo videli nekaj let nazaj.

• A: Razgaljeno oprsje Pike Božič na jumbo plakate!
• B: Si znorel? To pa spoštovanja vredni uredniki res ne delamo! Uničili bi ji življenje!
• A: Ha ha ha ha!
• B: Ha ha ha ha!! Au, moj trebuh! Ah, ta je bila pa dobra. Okej, iztožila nas bo za 25.000 €. Koliko se bo povečala prodaja tekom 6 mesecev zaradi škandala?
• A: Že imamo ocene .. za 40.000 €
• B: Prodano.

V svetu, kjer človeško življenje in dostojanstvo res nimata cene - njuna cena je namreč 0.00 € … je ekonomija zelo preprosta stvar, ko si to enkrat priznaš. Žal mi je, da sem veselo prigodo začel z Actimelom (ki niti ni slab in ga verjetno ne bom bojkotiral) in končal na tako morbidni noti … gre pa za dve opeki iz istega zidu. Za zamislit…

Pozdravlja vas
Aleksander Kovač

Ja, komunizem je imel Goli otok, kapitalizem ima obilne debilne reklame - noben sistem ni popoln. Naj se danes sprehodim po par biserih…

Ko prekletstvo udari, sicer refleksno potegnem daljinca s hitrostjo Coco Billa in ferderbam zvok (saj me izraz Trdovratni Madeži v kateremkoli sklonu spravi v morilski bes, ki lahko ljubečega družinskega očeta spravi v resne težave), me je pa tudi v blaženi tišini užalostila ena od novejših za Ariel (ali Persil ali katerikoli falus že), ko mali nadebudni čarovnik na svoji rojstnodnevni zabavi spravlja ob sapo svoje sošolke oboževalke .. seveda do trenutka, ko polije sok po celi sobi. Revček je takoj deležen morilskih pogledov matere in vseh prisotnih odraslih žena, luč v očkah ugasne in svet je ob bodočega Copperfielda. Ampak družinska sreča je rešena, ko na plan pride Ariel (ali Persil ali katerikoli falus že). Mali čarovnik se v kadru ne prikaže več. Ko bi bilo sporočilo reklame vsaj Uživajte v razigranem otroštvu, saj je tukaj Arial (ali Persil ali katerikoli falus že), ne pa Smisel življenja je brezMadežna Čistoča za vsako ceno.

Je kakšna reklama kdaj delovala na moje veličanstvo? O kakopak. Reklama za Aquafresh namreč. Prizori s kazanjem jezikov so mi jo zagravžali do te mere, da sem presedlal na Colgate. Bravo komercialna ekipa.

Britvice z več rezili so pa sploh ROFLMAO material. Že v ranem otroštvu se je začelo z dvojnimi Žiletkami in (takrat še dokaj primitivno) računalniško animacijo:

a) Prvo rezilo se pelje mimo - fali pol kocine.
b) Drugo rezilo se pelje mimo - odreže kocino pri korenu do molekule natančno! Hozana na višavah!

Animacija se je v prihodnje reciklirala z dodajanjem novih rezil, od katerih je samurajska natančnost vedno odlika zadnjega. Danes smo že pri 5, če prav štejem?

a) Prvo rezilo se pelje mimo - fali 7/8 kocine.
b) Drugo rezilo se pelje mimo - fali 6/8 kocine. (prvotne, ne da se mi preračunavat)
c) Tretje rezilo se pelje mimo - fali 5/8 kocine.
d) Četrto rezilo se pelje mimo - fali 4/8 kocine. (1/2 to go)
e) Peto rezilo se pelje mimo - odreže kocino pri korenu do molekule natančno! Hozana na višavah!

Do leta 2020 napovedujem britvico z 78 rezili, ki bo spominjala na hladno orožje iz kakšnega Matrixoidnega filma, ampak animacija bo ostala ista.

a) Prvo rezilo se pelje mimo - fali .. ah you get the point.

Sram me bodi, samo tuje reklame naštevam .. kje so dosežki ’spod sračne strani Alp? Častno mesto gre vsekakor našim izdelkom za zobne paste, ki so snemani z grozno osvetljavo, brez vsakega make-upa (oz. a niso mozolji in znamenja še poudarjena, kot bi snemali Noč živih mrtvecev 12?), dr. stomatologinja je snemana v čelo, ko govori, ter v usta, ko si trebi zelenjavo iz zob … ma kot da bi hoteli do amena dokazovati: Glejte, slovenska reklama! Vidite, da ni bila posneta v profesionalnem H’woodskem studiu s stočlansko ekipo in razsvetljavo! Ah, hodil po zemlji sem naši in pil nje bolesti…

Malo pozitivnega duha? Najboljša reklama desetletja? Tista za Slovensko vojsko. Čisti zakon in še danes jo gledam brez težav od začetka do konca.
Pozdravlja vas

Aleksander Kovač

ROFL!!!!1ena. Kje ste zdaj, kritiki I Feel sLOVEnija logotipa (ki je bil, če še nisem povedal dovolj jasno, zakon)??

http://www.london2012.com/

Ljudje prepoznavajo v njem vse mogoče od svastike do spolnega akta… vsekakor je neprecenljiv kot Rorschahov psihološki test. Saj veste … “Doktor, a sem jaz kriv, da mi kažete slike nagih bab?”

Kje so časi Vučka iz Sarajeva?

Menda je bila cena za to grozoto £400,000.

Mogoče gre za uvodni skeč poslovilne turneje Letečega Cirkusa Monty Pythona in se bomo kmalu oddahnili? Ampak orkani besnih odzivov po Googlu kažejo drugače. O God (save the Queen), hočem reči I say old chap, tell me I am sadly mistaken….

Pozdravlja vas

Aleksander Kovač

Skoraj sem se zadavil s pohano piško, ko sem slišal, da bodo za sinhronizacijo filmov v slovenščino eksperimentalno namenili 250.000 €. Kot ukrep za spodbujanje slovenščine.

O moj Bog NEEEEEEE !!!!

Eden od redkih vzrokov, da sem se v tujini vedno vsaj malo patriotsko počutil, je bil, da tega nismo počeli. Lahko sem se privoščljivo hahljal na Deutsche kanalih, ko je Arnie po bavarsko odrigal: Ich komme wieder!! ali pri mučnih, nehvaležnih prevodih neprevedljivih besednih iger. Kot prvo se izgubi ton in energija originala (si predstavljate v kranjščino sinhronizirane Rane ali Ko to tamo peva??), kot drugo pa je podnaslavljanje odličen način učenja tujih jezikov. Približno 90% mojega znanja angleščine izvira prav iz podnaslovljenih filmov.

Že prevod knjige zna biti nehvaležen posel. Da bi film RES prevedli, bi ga morali na novo odigrati s slovensko zasedbo. (he he he, ravnokar sem si zamislil Gospodarja prstanov z budžetom Filmskega sklada in v tipični SLO režiji. Bil je zelo kratek, ker Frodo naredi samomor v prvem kadru. :)

Na 24UR so na to pripravili dobro parodijo, ko Arnie izjavi “Bom prec nazaj” in Leo na kljunu bodoče največje podvodne atrakcije: “Stari jz sm car”! Hvala vam! Lepo, da se tudi novinarjem zdi ta ideja absurdna.

Samo eno upanje ostaja - da se bomo med predsedovanjem tako zapufali, da bo zmanjkalo sredstev za tovrstne izlive zaščitništva klene materinščine. O jezik materni!

Pozdravlja vas
Aleksander Kovač

File baleeted due to AIDS and fail

Saj zlepa komu ne odrekam absorbiranja sončka in dihanja s pol periodnega sistema obogatenega kisika naše ljube zelene krogle.

Ampak ljudi, ki jim je življenjsko gonilo priti v Guinnessovo knjigo rekordov za vsako ceno, je treba izstreliti z naslednjo medplanetarno sondo v sosednjo galaksijo.
http://english.sina.com/life/1/2006/1127/96108.html

Kitajski študent agrikulturnega in gozdarskega faksa je počastil spomin na kitajskega matematika Zu Chongzhi-ja s pomnenjem števila pi na 67,890 decimalk. Za ta podvig se je začel pripravljati leta 2004 in v zadnjih počitnicah porabil vsak dan deset ur.

Hm, če bi navedel celoten seznam pametnejših stvari, ki bi jih študent lahko počel med počitnicami namesto piflanja števila pi na 67,890 decimalk, bi verjetno preobremenil klavrni Siolov strežnik. Mogoče bi raje ogovarjal čedne kitajske študentke. Mogoče bi raje odprl kitajsko restavracijo v Kranju kot konkurenco zgago povzročajoči gostilni Azija. Mogoče bi za dodaten zaslužek šel preganjat Tibetanske menihe. Mogoče bi gledal bambus, kako raste … sploh še nisem načel možnih kombinatoričnih kombinacij s kitajskim pivom … ampak očitno je pomembnejše za določene Darwinove manjkajoče člene, da neprecenljivi Božji dar iskre življenja izkoristijo za mali, drobno-fontni, patetični zapis v nekem almanahu idiotizmov, znanem pod imenom Guinnessova knjiga rekordov. Onaniranje nad tem drobnim zapisom do leta 2008, ko bo tvoj rekord sesul še večji moron od tebe? Priceless!

Sicer pa je Žonzi še izredno mil primer gonje za petimi sekundami slave.

Če ne boš pohvalil moje frizure, ti pridem po tabli praskat!

Najdaljša brada na bejbi. Šviiiiiiing! Not.

Je kdo videl mojega resastega jazbečarja?
Ostale si poglejte kar sami…

Seznam najdaljših stvari na ljubi zeleni krogli.

And of course, the real thing. Uredništvo Gunnessa vam priporoča, da poskusite z običajnimi gospodinjskimi predmeti priti v soj žarometov. Največ slamic zatlačenih v gobec, največ kljukic za perilo priščipnjenih na ksiht, najmanj možganskih celic… ah in oh…

http://www.guinnessworldrecords.com/2007/trythisathome.aspx

Pobje, preden poskušate premagati kakšen rekord, da boste v Guinnessu, naj vam položim na srce star čebelji pregovor …

GET A F*CKING LIFE!

Pozdravlja vas

Aleksander Kovač

Včeraj je bil na TVS1 fascinanten dokumentarčič Česky sen o potegavščini z neobstoječim hipermarketom, ki sta jo zakuhala dva študenta češkega ekvivalenta AGRFT-ja. Nadebudneža sta postavila samo fasado in naredila reklamo - pa je prišlo 2.000 folka čakat v nizki štart. Pa se mi ne da danes pogrevati starih dilem o potrošništvu in sugestibilnosti potrošnikov in (zeeeh) ostalega šmorna z belo brado, o tem se kar sam razpiši. Vse bi bilo čisto fletn, ampak nekaj mi, bratje, ne gre v betico:

• Zakaj folku ne kapne, da je nekaj hudo narobe, če je parkirišče dva kilometra proč od štacune?
• Glede na to, da je bilo pošteno sončno, se je na daleč jasno videlo SKOZI tisto poceni plahto.
• A se ni našel kakšen radovednež in prečekiral stavbe? Take ogromne konstrukcije pomenijo žerjave, eskadrilje delavcev, betonskih tovornjakov, buldožerjev, hrupa…
• Zakaj omenjeni radovednež ni dal informacije na Internet?

Po teh vprašanjih se mi zdi, da so Čehi res malo … češki.

Pozdravlja vas
Aleksander Kovač

V srečnem sodobnem svetu Slovenske produkcije, v katerem je nacionalka s Piramido vzpostavila nov standard, kjer je povsem sprejemljivo, da se ljudje zaletavajo v kamere in jim letijo mikrofoni z rok, smo spet bili priča enemu vrhunskih in že tradicionalnih (zeeeeeeh) slovenskih glasbenih festivalov… Jep, ena in edina Ema.

Čeprav, to ne bo - kot si, zgubljeni obiskovalec, gotovo pričakoval - post o slabi kvaliteti pop produkcije .. ker le-ta, presenetljivo, niti ni tako slaba. Večina štikeljcev je bila kar poslušljiva, zmagovalka je čisto fletna pevka. Edini, ki ga res moram preklet, je bil “Don Corleone”. Grrrr… glejte, dripci, Don Corleone je največkrat parodiran lik v zgodovini entertainmenta in iz njega je bilo izžeto že vse, kar se izžeti da … od Diplomiranca, preko Robina Hooda - Men in Tights - do vsakega hripavega zavaljenega Italijana na hrvaških plažah … tako, da se lahko le za glavo prijemljemo in vzdihnemo O ne že spet… Ni bil ne duhovit ne zgražanje vzbujajoč, samo pomilovanje sem čutil … kot do staršev, katerih zaostali pamž prinese v roki pasji kakec in ponosno izjavi “Lej mami, v kaj sem skoraj stopil…” … mislim, poberi se nazaj v dolgočasni Hri-Bar… anna I hope-a youra first childa is a masculine childa … za spremembo.

In zmagovalci zadnjih nekaj Em so bili čisto poslušljivi. Nananajčica, Omar, pa tale primadona .. kako ji je že bilo ime? Morala si bo izbrat kakšno bolj udarno stage-name, ni kaj.. so zadeve, ki jih čisto brez težav slišiš večkrat.

…ampak, ljudje božji, nobeden od njih ni za na Evrovizijo!!!!!

A ste res bolj čoravi od Čoreta Čoroviča, najbolj čoravega krta v krtovi deželi, ki mu še drugi krti očitajo, da je čorav?

Kvaliteta in prijetne ljubezenske pesmi so zadnja stvar, ki bi v tem evro-cirkusu kaj štele v zadnjih letih. Štejejo šokantne in odf*kane točke, ki se evropski publiki zažgejo v spomin do telefonskega glasovanja. Edini producent, ki mu je to kapnilo v betico, je bil, slava mu, Magnifico in njegov transvestitski trojček. Za božjo voljo, dajte Magnificu dosmrtno in ekskluzivno pooblastilo za produkcijo Slo komadov za na Evrovizijo.

Saj vem, saj vem … našim vrlim, od premajhnega trga izstradanim izvajalcem je pač važno, da se za minuto pokažejo na nekem evropskem odru in dobijo nekaj ducatov novih oboževalcev … sorry, ampak to je luzerska mentaliteta. Po Magnusu pogrešam koga z jajci, ki bi si upal iti na zmago in pri tem še dvigniti par oblakov prahu v nosnice Slovenčkarskih puritancev. Lahko ti podarim samo višjo uvrstitev.

Ah ja.

Pozdravlja vas
Aleksander Kovač

PS. Ko smo že pri bivših EMA hitih, se že dolgo sprašujem .. kako hudirja sta lahko hkrati vrag in angel iz nebes? Hehe.